Zemljiški kataster
Geodetsko dejavnost urejajo naslednji zakoni:
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
- Zakon o geodetski dejavnosti (ZGeoD)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP)
- Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO)
- Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN)
S spreminjanjem zakonodaje se delno spreminja tudi način evidentiranja v zemljiški kataster in terminologija v geodetskih postopkih. Poznavanje slednjega je bistvenega pomena pri naročanju geodetskih storitev, zato vam predlagamo, da pred naročilom preberete tudi naslednje rubrike.
Ureditev meje
Vse meje, ki so bile urejene po letu 2001 imajo status urejenih mej. Teh mej ni možno ponovno urejati, spreminjamo pa jih lahko le s postopkom izravnave meje ali združitve parcel (parcelacija). Ostale meje pa je smiselno, pogosto pa celo nujno pred drugimi postopki urediti. Včasih prav ureditev meje ali vsaj dela meje vaše parcele pripomore k boljšim med sosedskim odnosom. Urejeni meji parcele se izračuna dejanska površina in ta največkrat odstopa od zemljiško knjižne površine neurejene parcele. Zato vam pred nakupom oz. prodajo parcele priporočamo, da naročite izvedbo tega postopka.
Izravnava meje
Urejena meja ali del meje se lahko ob pisnem soglasju vseh lastnikov dveh ali več parcel izravna tako, da nudi funkcionalnejšo uporabo. V izogib nedovoljene manipulacije z zemljišči velja, da se površina najmanjše parcele v postopku izravnave, ne sme spremeniti za več kot 5%, oz. več kot 500 m2.
Parcelacija
Združevanje in delitev parcel s skupnim pojmom imenujemo parcelacija. Parcele lahko poljubno združujemo ali delimo pod pogojem, da so zemljišča znotraj istega zemljiško knjižnega vložka in če prostorski akt na obravnavanem območju to dopušča. V postopku parcelacije se stare parcele ukinejo, nove pa dobijo nove parcelne številke.
Komasacija
Komasacija (zložba parcel) je geodetska storitev, ki ponuja najboljšo rešitev združitve in nove razdelitve parcel, z namenom pridobitve bolj funkcionalnih zemljišč.
Prednost komasacije je zlasti v tem, da se lahko izvede kadar imajo parcele v postopku različno pravno stanje glede lastninske pravice, z uvedbo postopka pa so lastniki oproščeni davka na promet z nepremičninami.
Pogoj za izvedbo komasacije je predhodna ureditev parcelnih mej na obodu komasacijskega območja.
Ločimo pogodbeno in upravno komasacijo – komasacijo na območju lokacijskega načrta. Postopek pogodbene komasacije se izvede na podlagi notarsko overjene pogodbe med vsemi lastniki in komasacijskega dovoljenja, ki ga izda Občinska uprava. Upravno komasacijo pa lahko uvede občinski upravni organ na predlog lastnikov zemljišč, ki posedujejo z vsaj 67% vseh parcel komasacijskega območja. V obeh primerih se izdela elaborat komasacije, ki vsebuje začetno in končno stanje parcel z izračuni površin.
Dokončna odločba o evidentiranju pogodbene komasacije se v zemljiškem katastru evidentira po prejemu pravnomočnega sklepa o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo na novih parcelah.
Evidentiranje stavbe
Po končani gradnji se izvede evidentiranje stavbe. Ta postopek je sestavljen iz dveh delov:
- določitev zemljišča pod stavbo (za evidentiranje v zemljiški kataster)
- vpis stavbe v kataster stavb
V primeru stavbe, ki se bo razdelila na več delov, pa ti deli še niso znani se lahko vpis stavbe v kataster stavb izvede tudi naknadno, a največ 3 mesece po evidentiranju zemljišča pod stavbo v zemljiški kataster. Sicer pa lahko v primeru naknadnih sprememb delov stavbe kadarkoli spremenimo podatke katastra stavb.
