Zemljiški kataster (ureditev meje, izravnava, parcelacija, komasacija, evidentiranje stavbe)

Ste vedeli, da se vse katastrske meje izmerjene pred letom 2001 štejejo kot neurejene in lahko povzročijo tudi večja odstopanja pri izmerjeni površini parcele? Le dokončna ureditev celotne meje parcele nam zagotavlja, da je površina parcele pravilna. V primeru nakupa ali prodaje ter v primeru izgradnje geodeti močno priporočamo predhodno ureditev meje, ob tem pa lahko ponudimo tudi druge storitve zemljiškega katastra kot so parcelacije, izravnave, spremembe dejanske rabe in bonitete, določitev zemljišča pod stavbo, itd.

Poleg elaboratov zgoraj navedenih storitev izdelujemo tudi elaborate komasacij, ki so mnogokrat najučinkovitejša in najcenejša rešitev za menjavo zemljišč.

Ureditev meje

Vse meje, ki so bile urejene po letu 2001 imajo status urejenih mej. Teh mej ni možno ponovno urejati, spreminjamo pa jih lahko le s postopkom izravnave meje ali združitve parcel (parcelacija). Ostale meje pa je smiselno, pogosto pa celo nujno pred drugimi postopki urediti. Včasih prav ureditev meje ali vsaj dela meje vaše parcele pripomore k boljšim med sosedskim odnosom. Urejeni meji parcele se izračuna dejanska površina in ta največkrat odstopa od vodene katastrske površine neurejene parcele. Zato vam pred nakupom oz. prodajo parcele priporočamo, da naročite izvedbo tega postopka.

 

Ureditev meje

Parcelacija

Združevanje in delitev parcel s skupnim pojmom imenujemo parcelacija. Parcele lahko poljubno združujemo ali delimo pod pogojem, da imajo vsa zemljišča enako oziroma usklajeno pravno stanje (enako lastništvo, enako položaj izvedenih pravic in zaznamb) in da prostorski akt na obravnavanem območju to dopušča. V postopku parcelacije se stare parcele ukinejo, nove pa dobijo nove parcelne številke.

Parcelacija

Izravnava meje

Urejena meja ali del meje se lahko ob pisnem soglasju vseh lastnikov dveh ali več parcel izravna tako, da nudi funkcionalnejšo uporabo. V izogib nedovoljene manipulacije z zemljišči velja, da se s tem postopkom površina najmanjše parcele v izravnavi ne sme spremeniti za več kot 5% oziroma več kot 500 m2.

 

Izravnava meje

Komasacija

Komasacija (zložba parcel) je geodetska storitev, ki ponuja najboljšo rešitev združitve in nove razdelitve parcel z namenom pridobitve bolj funkcionalnih zemljišč.
Prednost komasacije je zlasti v tem, da se lahko izvede, kadar imajo parcele v postopku različno pravno stanje glede lastninske pravice, sam postopek je tudi davčno nevtralen.Pogoj za izvedbo komasacije je predhodna ureditev parcelnih mej na obodu komasacijskega območja.

Ločimo pogodbeno in upravno komasacijo – komasacijo na območju podrobnega prostorskega akta. Postopek pogodbene komasacije se izvede na podlagi notarsko overjene pogodbe med vsemi lastniki in komasacijskega dovoljenja, ki ga izda pristojni občinski upravni organ. Upravno komasacijo pa lahko uvede občinski upravni organ na predlog lastnikov zemljišč, ki imajo v lasti vsaj 67% površin parcel na komasacijskem območju. V obeh primerih se izdela elaborat komasacije, ki vsebuje začetno in končno stanje parcel z izračuni površin.

Dokončna odločba o evidentiranju pogodbene komasacije se v zemljiškem katastru evidentira po prejemu pravnomočnega sklepa o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo na novih parcelah.

 

Komasacija

Evidentiranje stavbe

Po končani gradnji se izvede evidentiranje stavbe. Ta postopek je pogoj za pridobitev hišne številke in je sestavljen iz dveh delov:

  • določitev zemljišča pod stavbo (za evidentiranje v zemljiški kataster)
  • vpis stavbe v kataster stavb

V primeru stavbe, ki se bo razdelila na več delov, pa ti deli še niso znani, se lahko vpis stavbe v kataster stavb izvede tudi naknadno, a največ 3 mesece po evidentiranju zemljišča pod stavbo v zemljiški kataster. Sicer pa lahko v primeru naknadnih sprememb delov stavbe kadarkoli spremenimo podatke katastra stavb. Pri stavbah, ki potrebujejo hišno številko, se elaboratu evidentiranja stavbe doda zahteva za določitev hišne številke.

 

Evidentiranje stavbe