Novica

Pri izgradnji bo občina uveljavljala javni interes

20.04.2004

Delo, 20. april 2004

Z lastniki kmetijskih zemljišč, ki obsegajo 4,5 hektara, je sklenila kupoprodajne pogodbe in določila enotno nakupno ceno za kvadratni meter

Šenčur - Občina Šenčur bo z lastniki kmetijskih zemljišč, ki jim bo spremenjena namembnost za gradnjo poslovne cone, sklenila kupoprodajne predpogodbe z odlogom plačila kupnine, so na nedavni seji sklenili člani občinskega sveta. Nakupna cena za kvadratni meter je 15 evrov, so odločili svetniki, in če se občini do konca letošnjega aprila ne posreči pridobiti vseh zemljišč, ki obsegajo 4,5 hektara, bodo že sklenjene predpogodbe razveljavljene.

O tem, kaj se pravzaprav dogaja v šenčurski poslovno obrtni coni ob cesti Kranj – Brnik, v kateri je v treh letih zraslo 12 objektov z več kot 20 tisoč kvadratnimi metri površin, smo se pogovarjali z Andrejem Ržišnikom, direktorjem podjetja Protim Ržišnik & Perc, ki je bilo donedavna nosilec te največje tovrstne naložbe na Gorenjskem. Omenjeno podjetje se je leta 1998 lotilo te 2,2 milijarde tolarjev vredne naloge, saj občina sredi 90. let sploh ni imela pogojev, da bi projekt lahko sama speljala. Delitvena bilanca med šenčursko in kranjsko občino je bila še odprta, zato so bile vse občine na tem območju investicijsko ujete, saj bi vse, kar bi denimo kupile kot nepremičnino, nato štelo v maso, ki bi jo morali nato deliti. Občina ni imela pogojev, da bi lahko pristopila kot razvijalec obrtne cone, zato je projekt samo nadzirala. A razmere so se pozneje spremenile in občina ima zdaj odgovorno nalogo, da v javnem interesu do konca izpelje projekt, kot je bil prvotno načrtovan: zgraditi cono na 75 tisoč kvadratnih metrih površin. "Nekdanji župan Franc Kern se je zavedel situacije in tudi priložnosti. Zaupal nam je projekt in dela smo se lotili z veliko volje in interesa, občina pa pri tem ni imela finančnih in nobenih drugih obveznosti. Preprosto so nam rekli: tam so lastniki zemljišča in se z njimi dogovorite. Ta posel je bil torej speljan brez javnih sredstev," je pripovedoval Andrej Ržišnik.

Podjetje Protim Ržišnik & Perc je zgradilo tudi ceste, vodovod in kanalizacijo – ker gre za teko imenovano primarno komunalno infrastrukturo, jo bodo seveda prenesli na občino. Direktor je pripomnil, da bi nekateri najraje videli, da bi to storili zastonj oziroma za čim nižjo ceno, pri tem pa se je treba zavedati, da je podjetje infrastrukturo gradilo za celotno načrtovano območje oziroma veliko večje območje, kot se jim je potem posrečilo uresničiti. "Plin, elektrika, telekomunikacije in internet niso nujno javna infrastruktura," je prepričan direktor podjetja, ki je pridobilo licenco za distribucijo plina in elektrike. "Distributerji so nam napovedali, da razmer ne bomo obvladovali in da jim bomo prej ali slej izročili infrastrukturo za malo denarja. A smo jih presenetili: dobro smo se organizirali sicer za majhen obseg, pridobili licence in osvojili znanje, tako da zdaj obrtna cona deluje brez tehničnih težav, cene pa niso višje kot drugod," se je pohvalil Ržišnik in v isti sapi dodal, da strateške usmeritve podjetja Protim Ržišnik & Perc niso v komunalnem upravljanju, vendar pa da "lahko svoj interes poglobijo in se v tem segmentu še naprej poslovno udejstvujejo".

Protim Ržišnik & Perc je financiral razvoj cone z bančnimi posojili, ne z lastnim denarjem, "zato jim je banka določala zgornji limit odkupne cene zemljišč," je Andrej Ržišnik odgovoril na vprašanje, kako da se z lastniki zemljišč, ki so očitno hoteli iztržiti čim več in pri tem tudi špekulirali, ni mogel dogovoriti za odkup. »Ta način, v katerem bo šenčurska občina uveljavila javni interes, uporabljajo tudi v Evropi, in je edino prava pot, da se projekt tudi konča, kot je bilo zamišljeno,« poudarja direktor, ki mu je s svojimi sodelavci uspelo razviti cono na približno 40 odstotkih predvidene celotne površine in tudi pri nadaljnjem razvoju cone bodo občini stali ob strani.


Nazaj | Arhiv