Novica

Prvi orjejo ledino in zato večkrat nalete na odpor

20.03.2002

Delo, 20. marec 2002

Investitorji oziroma kupci komunalno urejenih zemljišč bodo vlagali čez nekaj let – Razvoj bo omogočila nižja cena kvadratnega metra komunalno opremljenega zemljišča in zemlje.

Šenčur - Ob glavni cesti Kranj-Brnik raste poslovna obrtna cona. Od treh objektov, ki so jih začeli graditi lansko pomlad, je eden že končan, maja bo zaživel tako imenovani objekt F, v katerem si je zagotovilo prostore šest manjših podjetij. Letos bodo predvidoma zgradili še tri stavbe. Uporabne površine v načrtovanih objektih obsegajo približno 18.500 kvadratnih metrov, skupna investicijska vrednost poslovnih objektov in komunalne infrastrukture bo znašala 2,2 milijarde tolarjev. To je na gorenjskem največja tovrstna naložba, ki jo v celoti vodijo arhitekti in inženirji podjetja Protim Ržišnik & Perc.

Tudi o težavah, ki jih imajo pri uresničitvi razvoja obrtne cone, smo se pogovarjali z direktorjem Protima Andrejem Ržišnikom. V tem podjetju poskrbijo tako rekoč za vse: za pridobitev in združevanje zemljišč, ureditev komunalne infrastrukture in pripravo dokumentacije, posredujejo tudi pri pridobivanju upravnih dovoljenj.

Vzrok za počasnejši potek gradenj, kot si ga želijo v Protimu, je po mnenju našega sogovornika ta, da so nekateri investitorji oz. kupci komunalno urejenih zemljišč svoje investicijske namere preložili za nekaj let. ''Obenem občutimo, da se povpraševanje zmanjšuje. Ta čas kakor da ni naklonjen investicijam'', je ugotovil Andrej Ržišnik.

''Prizadevamo si, da ustvarjamo posebno ugodne razmere za investitorje v šenčurski coni. S centralnim odkupom električne energije bi bila tako ta cenejša za uporabnike – to namreč predvideva tudi nov energetski zakon. Pogovori z Elektrom Gorenjske in Agencije za energetiko v Mariboru in ministrstvom za okolje in prostor še potekajo. Ker kot prvi orejmo ledino na tem področju, smo večkrat naleteli tudi na odpor. "Gre za to, da bi kupovali energijo s srednjo napetostjo in jo nato pretvarjali,'' je razložil sogovornik. Ta model bo prenesen tudi na dobavo plina in telekomunikacijske storitve.

Andrej Ržišnik vidi večjo težavo pri nadaljnjem razvoju tudi v tem, da je ta omejen s končno ceno komunalno urejenega zemljišča, ki je še primerna za obrtno poslovno dejavnost, po njegovem mnenju ta ne bi smela presegati 80 evrov na kvadratni meter. Največji kupci zemlje v Sloveniji so trgovci, ki dvigujejo cene nepremičnin, tako da te postajajo obrtnikom in proizvodnim dejavnostim nedosegljive. Cona v Šenčurju za trgovce ni tako zanimiva, zato je težko primerjati ceno kvadratnega metra, kot jo je denimo Mercator plačal kmetu v predmestju Kranja.

Investicijska vrednost za komunalno urejanje zemljišč znaša od 30 do 45 evrov za kvadratni meter, je povedal Ržišnik. Če se samo ozremo malo po Evropi, stane kvadratne meter komunalno že urejenega zemljišča v poslovnih conah v Belgiji in Nemčiji 20 do 40 evrov, v Italiji pa se suče od 15 do 30 evrov. A to je mogoče le zaradi državnega subvencioniranja. (Marjana Hanc)

Prvi_orjejo_ledino_in_zato_veckrat_nalete_na_odpor

 


Nazaj | Arhiv