Novica

Cubis je hibrid, ki združuje na prvi pogled nezdružljive funkcije

20.04.2010

Družba Ržišnik Perc je bila ustanovljena leta 1991 kot biro za arhitekturno in grafično oblikovanje, v skoraj 20 letih, pa je iz nje nastala skupina kar šestih podjetij. Gospod Ržišnik, kolikšen delež v skupini še vedno zajema arhitekturno snovanje?

Ržišnik: Arhitekti in inženirji v Protimu predstavljamo približno polovico od 101 redno zaposlenih v Ržišnik Perc skupini.

Arhitekturno snovanje, kot ste se izrazili, je v Protimu strateška in vodilna dejavnost, a vendar le del celote. Smo namreč podjetje, ki interdisciplinarno in celostno pokriva projektantske in svetovalne storitve (urbanizem, arhitekturo, gradbeno konstrukcijo, strojne in električne inštalacije ter komunalno inženirstvo in geodezijo) od začetka do predaje objekta.

Z drugimi besedami, izvajamo arhitekturno in urbanistično snovanje, preverjamo izvedljivosti in rentabilnosti projekta, projektiramo za upravna dovoljenja in izvedbo, vodimo razpise, izvajamo nadzore ter vodimo in koordiniramo izvedbe. Skratka, investitorju pri vodenju projekta zagotavljamo sklenjeno verigo odgovornosti od začetka do konca projekta.

Arhitekturno snovanje razumemo kot proces vzajemnega delovanja arhitektov, inženirjev, investitorja ter dobaviteljev in izvajalcev. Po mojem prepričanju predstavlja opisani način osnovni pogoj za arhitekturo prihodnosti in trajnostno gradnjo. Opažam, da investitorji v zadnjem obdobju posvečajo veliko večjo skrb preudarni pripravi investicije in kvalitetnemu ter strokovnemu vodenju izgradnje – po mojem mnenju in glede na hiperprodukcijo v zadnjih letih, je bil za to že skrajni čas.

Kateri so odmevnejši projekti podjetja Protim Ržišnik Perc v zadnjih letih, za katere menite, da so pomembno prispevali k arhitekturnemu bogastvu Slovenije?

Ržišnik: Omenil bi projekt Aeropolis, ki je bil predstavljen širši javnosti konec lanskega leta in  predstavlja celovito urbanistično in arhitekturno zasnovo bodočega razvoja letališča Jožeta Pučnika,  do leta 2021 in na več kot 81 hektarih. Posebej sem ponosen na projekte, ki so nastali v bolj težavnih okoliščinah in so od nas zahtevali skrajno angažiranje. Na tem področju bi izpostavil tovarno in poslovni objekt Bosch Rexroth v Škofji Loki,  Poslovno stanovanjski objekt Rondo na Jesenicah, nizko energijski poslovni objekt Promt v PC Šenčurju, mnogo interierjev lekarn, bank in poslovnih prostorov ter navsezadnje naš Cubis.

Eden od projektov Protima in avtorja Andreja Ržišnika, ki je v zadnjem času vzbudil veliko pozornosti tudi pri strokovni javnosti, je ravno pravkar odprti poslovni center Cubis v Šenčurju, ki ste ga poimenovali 'center sodobnega bivanja', saj so v njem na enem mestu zbrani ponudniki, ki nudijo vse za izgradnjo in opremo doma. Gospod Rožman, odkod ideja, da ravno v Šenčurju vzpostavite tovrstno ponudbo?

Rožman: Ideja izhaja iz dveh bistvenih elementov. Prvi je nedvomno pomanjkanje tovrstne ponudbe v slovenskem prostoru. Po vzoru kompetenčnih centrov za graditelje, ki so v tujini kar pogosti, smo želeli na enem mestu združiti tako blago kot tudi storitve, ki so ključnega pomena vsakemu investitorju pri opremi, prenovi in gradnji stanovanja, hiše ali poslovnih prostorov.

Naš cilj je bil ustvariti sinergijski učinek, ki ga lahko v centru skupaj doseže skupina ponudnikov, še pomembnejše pa je dejstvo, da smo vsem, ki se soočajo s problematiko urejanja bivalnih oz. poslovnih prostorov, prihranili kar nekaj časa in poti.

Drugi bistven element je lokacija. Ob današnji mobilnosti populacije in pregovorni majhnosti Slovenije, je pomembno predvsem to, da se cilj najde hitro, brez nepotrebnih zapletov, kot je npr. iskanje parkirnega mesta. Center sodobnega bivanja Cubis se nahaja neposredno ob visoko frekventni regionalni cesti Kranj – Brnik, slabih 300 metrov od avtocestnega izvoza Kranj – vzhod torej 15 minut od Ljubljane. Prištejte k temu še 100 parkirnih mest za stranke in imate vse predpostavke odlične lokacije.

V Cubisu imajo svoje poslovne prostore tudi podjetja skupine Ržišnik Perc. Gospod Rožman, glede na to, da ste tudi uporabnik stavbe, nam lahko zaupate, ali se arhitekturna zasnova projekta in uporabljeni materiali pozitivno odražajo tudi v praksi in zadovoljstvu vaših zaposlenih v tem objektu?

Rožman: Vsekakor smo težili k maksimalni funkcionalnosti in prijaznosti uporabniku. Veliko dnevne svetlobe, odprte postavitve, razdalje med posameznimi oddelki, katere zaposlenim, ki prehajajo med podjetji, omogočijo med delovnim časom tudi nekaj gibanja, večnamenski prostor za popoldanske aktivnosti, zelene terase in atrij – vse to pripomore k boljšemu počutju na delovnem mestu in posledično tudi višji storilnosti. Navsezadnje smo z umestitvijo restavracije Kantina Cubis poskrbeli tudi za kakovostno prehrano zaposlenih ter zbirno mesto za neformalna druženja. Lahko povem, da je razpoloženje ljudi, ki svoje delo opravljajo v Cubisu, ne glede na zahtevno, kompleksno in pogosto stresno delo, odlično.

Gospod Ržišnik, na arhitekturnem natečaju Ytong 2009, ki ga je razpisalo podjetje Xella, je poslovni center Cubis zasedel 2. mesto. Na kakšen način ste Ytong vkomponirali v zasnovo stavbe in kako ste zadovoljni z izbranim gradbenim materialom?

Ržišnik: Ytong je lahek, vgradnja je preprosta, ima ugodne karakteristike toplotne prevodnosti, je, skratka, sodoben material za klasično vgradnjo. V Cubisu smo z Ytongom izdelali celoten zidani ovoj stavbe, na katerega je nameščenih 20 centimetrov toplotne izolacije, ki jo prekriva prezračevana alu-kompozitna kasetna fasada. Termovizijski posnetki stavbe so letošnjo zimo potrdili odlične termoizolacijske karakteristike stavbnega ovoja Cubisa.

Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade na tem natečaju, je raznolikost funkcij v tem objektu, namenjenem  skladiščenju, obrti, storitvam, gostinski, trgovski in poslovni dejavnosti, s smelim arhitekturnim pristopom prikrita. Kakšna je arhitekturna zasnova objekta, ki omogoča to »prikritost«?

Ržišnik: Stavba je po funkciji hibrid, ki združuje na prvi pogled nezdružljive funkcije. Arhitekturna zasnova mora biti v takšnih primerih pogumna, hkrati jasna in izrazito funkcionalna. Mislim, da je Cubis lep primer, da stroka lahko iz na videz konfliktne situacije izlušči sinergijske učinke in tako ustvari kvalitetne rešitve.

Eden izmed izrazitejših trendov, tako v oblikovanju na splošno kot tudi v arhitekturi, je uporaba okolju prijaznih materialov in strmenje k čim bolj ekološki gradnji. Kako se gradnja z mislijo na okolje kaže v vaših projektih?

Ržišnik: Uporaba okolju prijaznih materialov v arhitekturi postaja uveljavljen standard, k temu pa sta pripomogli tako regulativa kot v zadnjih letih tudi industrija. Na žalost opažam, da projektanti večinoma le težko sledijo novim možnostim in rešitvam, v Protimu prav zaradi tega posvečamo veliko pozornost rednim izobraževanjem naših zaposlenih. Arhitekti, strojniki in elektro projektanti stalno razpravljamo  o ekoloških vidikih gradnje in se že v fazi idejnih zasnov projekta osredotočamo na okolju prijazne materiale. Glavna tema je običajno energetska učinkovitost stavbe, v okviru ekonomske upravičenosti, iz katere posledično sledi koncept nizko energijske zasnove stavbe. V fazah izvedbenega projektiranja in izvedbe same so izredno pomembni kvalitetno izvedeni detajli, ki obravnavajo sleherni toplotni most in zagotovijo zrakotesnost stavbe. Na tem mestu vidimo našo prednost, saj projekte spremljamo tudi med izvedbo samo. Po zaključku gradnje obvezno izvedemo termovizijo, pri kateri postane vsaka najmanjša napaka na ovoju stavbe vidna.

Kakšni so načrti podjetja Protim Ržišnik Perc v prihodnje? Katere projekte, ki jih boste končali v naslednjih nekaj letih, bi lahko izpostavili?

Ržišnik: Poleg projektov v Sloveniji, med katerimi gotovo izstopata razvoj letališča Jože Pučnik in poslovna cona v Žirovnici ter projekti za naše redne naročnike (Stanovanjski sklad RS, Sparkasse, Volksbank, Hofer, mnoge občine in drugi), smo vse bolj aktivni tudi pri pripravi in vodenju projektov na področju bivše Jugoslavije. Vse bolj se osredotočamo tudi na področje energetike. Posebej bi lahko izpostavili energetsko učinkovite gradnje, energetske preglede in sanacije, v naše projekte pa redno vključujemo tudi uporabo obnovljivih virov energije.

Projekti s področja energetike, ki jih bomo končali v naslednjih nekaj letih, so Stanovanjsko poslovna soseska Kozolci Kranj – stanovanja z elementi pasivne gradnje, kjer izdelujemo projektno dokumentacijo strojnih in električnih inštalacij ter gradbene konstrukcije, Zavod sveti Stanislav – novi objekti z uporabo obnovljivih virov energije in novo kotlovnico na biomaso, kjer izdelujemo strojne in električne inštalacije, ter Poslovno-trgovsko-servisni objekt v Šentjerneju s pametnimi inštalacijami, rabo podtalnice, uporabo geosond, zemeljskih prenosnikov toplote in fotovoltajiko.

Vir: Revija Svet nepremičnin, številka 1, leto 2010 (letnik XVII)


Nazaj | Arhiv