Odgovorno, od prvih
zasnov do uporabe

Integralno projektiranje in koordinacije gradnje že od strokovnih podlag naprej temelji na interdisciplinarnem sodelovanju vseh vključenih v zasnovo, načrtovanje, izvedbo in kasnejšo uporabo. Naša izkušena ekipa arhitektov in inženirjev integralno razvija učinkovite ciljno usmerjene rešitve in zagotavlja sklenjeno verigo odgovornosti skozi vse faze projekta.

Sistematično urejena specifikacija celovitih svetovalnih in projektantskih storitev arhitektov in inženirjev se naslanja na metodologijo primerljivih cenikov v Nemčiji (www.hoai.de), Avstriji (www.arching.at) in Veliki Britaniji (www.architecture.com). Cenik je prilagojen slovenski gradbeni zakonodaji in povzema aktualno slovensko ter mednarodno prakso.

Metodologija in vrednotenje integralnih storitev arhitektov in inženirjev sledi kulturi in načelom poslovanja podjetja Protim Ržišnik Perc.

I. Metodologija

Oblikovanje grajenega okolja je križišče številnih, večkrat tudi nasprotujočih si interesov. Vendar pa je konfliktnost največkrat samo navidezna – izhaja iz pomanjkanja odprtega dialoga, s katerim ustvarjamo sinergijske učinke in pogoje za trajnostno naravnane in kakovostno oblikovane posege v prostor.

Koordinacija interdisciplinarnih procesov je naloga in odgovornost projektanta, ki vodi in organizira ustvarjalni dialog, stalno skrbi za jasno vsebino in ciljno usmerja projektno delo. Pri vključevanju izvajalcev in dobaviteljev pa skrbi tudi za transparenten konkurenčni dialog.

Danes proces načrtovanja poteka s pomočjo BIM-a (informacijsko modeliranje stavb v digitalnem okolju), ki spremlja vse projektne faze, občutno poveča natančnost, transparentnost in prispeva k razumljivosti projektnih rešitev. Digitalizacija in vizualizacija projekta potekata od idejne zasnove v skupnem interdisciplinarnem 3D-modelu, ki ne dopušča neusklajenosti pri razvoju projektnih rešitev.

Projektiranje

Svetovanje

Vodenje projektov

»Odgovorno, od prvih zasnov do uporabe« z več kot 90 redno zaposlenimi arhitekti, inženirji in tehniki že več kot 25 let celovito in integralno pokrivamo vse faze storitev, od začetka do zaključka projekta.

PROTIM Ržišnik Perc arhitekti in inženirji

Andrej Ržišnik, univ. dipl. inž. arh.

I.1 Projektne faze

Projektne faze

I.2 Opis storitvenih sklopov

  • A PROJEKTNA IZHODIŠČA

    Projektna izhodišča predstavljajo zbirno dokumentacijo za zagon projekta, ki opredeljuje investicijsko namero z vsemi izhodiščnimi podatki naročnika. Določajo potrebe uporabnikov in uokvirijo investicijsko namero z informacijami o robnih pogojih za gradnjo (prostorsko ureditvijo oz. urbanističnimi pogoji) in evidentirajo morebitna tveganja.
    Projektna izhodišča izpostavljajo vse predvidljive in relevantne okoliščine investicijske namere in hkrati opredelijo stroškovni okvir z oceno vrednosti, ki se uporablja kot podlaga za odločanje o načrtovanju glede na potrebe, kot tudi temeljne razmisleke o gospodarnosti in financiranju ter načrtovanju stroškov, in časovnico za realizacijo investicijske namere.
    V tej fazi se po potrebi izvedejo tudi predhodne projektantske storitve in ekspertize.
    Na osnovi tako pridobljenih izhodišč se določijo jasni cilji in oblikujejo projektne naloge za vsa področja projektiranja.
    Ciljni načrt ali Masterplan je strateški projektni in vsebinsko-programski dokument, ki grafično in tekstovno ponazarja prostorske in tehnološke potrebe objektov, razvojne potenciale in omejitve ter vsebinsko, finančno in časovno prikazuje usmeritve, vizije in cilje razvoja.
    Razvoj ciljnega načrta temelji na natančni analizi obstoječega stanja in dobrem poznavanju razmer na lokaciji.
    Ciljni načrt je po funkciji strokovna podlaga, ki je predmet za komuniciranje in usklajevanje z vsemi deležniki pri oblikovanju razvojne strategije. Pri tem evidentira tudi z razvojem povezane priložnosti in vrednoti tveganja, povezana z načrtovanim razvojem.
    Uspešna in gospodarna izvedba investicij temelji na jasni viziji trajnostno naravnanega razvoja, ki je utemeljena z analizo izvedljivosti, natančnim terminskim načrtovanjem in finančno vzdržnostjo.
    Namen Masterplana je vzpostaviti strokovno podlago natančnih in preverjenih izhodiščnih podatkov za strateške odločitve pri večjih investicijah, predvsem pri razvoju ter razširitvah stavbnih kompleksov, ki vsebujejo večje število objektov in zahtevnejše inštalacijske, organizacijske in tehnološke procese in sisteme.

    Skrbno pripravljena projektna izhodišča definirajo pogoje, identificirajo tveganja in opredelijo cilje investicijske namere ter jasno usmerijo nadaljnje projektno delo.

  • B PROJEKTIRANJE

    Svetovalne in projektantske storitve se združujejo v projektno dokumentacijo (IDZ, IDP, PZR in PZI), ki se nadgrajuje od zasnove do izvedbenega načrta, iz nje pa kot izvleček nastaja dokumentacija za pridobivanje projektnih pogojev (IZP) ter dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD), na osnovi katere se v upravnem postopku pridobi gradbeno dovoljenje.

    • B.1 IDEJNA ZASNOVA (IDZ)

      Je projektna dokumentacija, ki opredeljuje konceptualne zasnove, vključujoč preučitev variantnih zasnov prostorskega umeščanja in arhitekturne, programske, tehnološko-procesne, konstrukcijske in inštalacijske zasnove nameravane gradnje.

      V idejni zasnovi se hkrati preverijo in pojasnijo urbanistični in drugi pogoji, zahteve in pričakovanja naročnika ter opredelijo oceno gradbenih stroškov in zunanje ureditve (GOI) za nameravano gradnjo, ki služi kot podlaga za odločanje o zasnovi investicijskega projekta.

      IDZ celovito opredeljuje načrtovano investicijo, poleg vsebinskih opredelitev pa služi naročniku tudi za načrtovanje financiranja in splošno predstavitveno gradivo projekta. Potrjena idejna zasnova z izbrano variantno rešitvijo predstavlja podlago za razvoj projektnih rešitev.

    • B.2 IDEJNA ZASNOVA ZA PRIDOBITEV PROJEKTNIH IN DRUGIH POGOJEV (IZP)

      Je dokumentacija, namenjena postopku pridobivanja pogojev s strani pristojnih mnenjedajalcev. Obsega gradivo za pridobitev projektnih in drugih pogojev ter projektnih izhodišč (za infrastrukturo, naravovarstvene, kulturnovarstvene pogoje …) za nadaljnje faze projektiranja. Izdela se v obsegu, ki je določen v Gradbenem zakonu (GZ1) in Pravilniku o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Pravilnik2).

      Po vsebini IZP predstavlja izvleček iz predhodno izdelane IDZ, ki je že zasnovala ključne elemente nameravane gradnje.

    • B.3 IDEJNI PROJEKT (IDP)

      Je projektna dokumentacija, v kateri se razvije in opredeli projektne rešitve na osnovi potrjene IDZ. V procesu projektiranja se z uporabniki preveri ustreznost konceptualnih zasnov, njihova funkcionalnost in izvedljivost, tehnična ustreznost in ekonomičnost ter identificira možne optimizacije. IDP vključuje celovite arhitekturne rešitve, umestitev v prostor ter celostno zasnovo objekta in njegove okolice, opredeli konstrukcijske rešitve, sisteme požarne varnosti, električnih in strojnih inštalacij ter tehnološko-procesne rešitve.

      IDP opredeli proračun gradbenih stroškov in zunanje ureditve, po potrebi tudi s pomočjo poizvedovalnih razpisov za glavne sklope del, ki služi kot podlaga za odločanje o idejnem načrtu investicijskega procesa. IDP definira tudi podrobno časovnico za realizacijo projekta.

      B.3.4 POIZVEDOVALNI RAZPISI za glavne sklope del v fazi IDP

      So namenjeni temu, da se v projektno dokumentacijo vključi ustrezna in cenovno preverjena tehnična rešitev oz. oprema. S tem so zagotovljeni enaki pogoji dobaviteljem na trgu, hkrati pa je omogočeno naročniku, da se v fazi projektiranja s tehnično in cenovno primerjavo pravočasno odloči za izbor tehničnih rešitev oz. opreme.

      IDP je strokovno najzahtevnejša in vsebinsko najobsežnejša faza priprave projektne dokumentacije. Predstavlja zbir celovitih in medsebojno sistemsko usklajenih projektnih rešitev vseh strokovnih disciplin. Je osnova za pripravo dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) ter usklajena podlaga za pripravo projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI).

    • B.4 DOKUMENTACIJA ZA PRIDOBITEV MNENJ IN GRADBENEGA DOVOLJENJA (DGD)

      Je namenjena pridobitvi mnenj in je osnova za upravni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsebuje vse tiste podatke, na podlagi katerih se pristojni mnenjedajalci opredelijo glede skladnosti dokumentacije s predpisi, ter na podlagi katerih se pristojni upravni organ za izdajo gradbenega dovoljenja (Upravna enota ali Ministrstvo za okolje in prostor) opredeli glede skladnosti dokumentacije s predpisi, ki so podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja. Izdela se v obsegu, ki je določen v GZ 1 in Pravilniku 2.

      DGD po vsebini predstavlja izvleček relevantnih vsebin iz predhodno izdelanega IDP, ki je že določil ključne parametre nameravane gradnje, in so bistveni za upravni postopek pridobivanja mnenj in gradbenega dovoljenja.

    • B.5 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA IZVEDBO GRADNJE (PZI)

      Je dokumentacija, izdelana z namenom izvajalcu podati strokovna navodila za izvajanje gradnje. PZI je skladen z izdanim gradbenim dovoljenjem. Vsebuje podrobne načrte iz vseh strokovnih področij, ki so potrebna glede na namen, vrsto, velikost in zmogljivost gradnje. Izdela se v obsegu, ki je določen v GZ1 in Pravilniku2.

      PZI je zbir celovitih in medsebojno podrobno usklajenih detajlnih projektnih rešitev (načrtov, shem, tehničnih opisov ter specifikacij) iz vseh strokovnih področij, ki so projektna podlaga za izvedbo nameravane gradnje.

  • C PRIPRAVA GRADNJE

    Priprava gradnje je faza projekta, namenjena določitvi načina izvedbe (npr. izvedba z večjim številom izvajalcev ali z glavnim izvajalcem), zbiranju in analizi ponudb, usklajevanju in pogajanjem naročnika z izvajalci ter sklepanju izvajalskih pogodb. Poleg strokovne in organizacijske podpore je za naročnika pri pripravi na gradnjo ključna tudi pravna podpora.

    • C.1 PRIPRAVA RAZPISA

      Obsega pripravo projekta za razpis (PZR), s popisom del in predračunom gradbenih stroškov in zunanje ureditve, ki služi kot podlaga za odločanje o načrtu za izvedbo investicijskega projekta in za pripravo oddaje del in je opremljen z izvlečki načrtov PZI, dopolnjen z načrtom poteka razpisa in razpisno dokumentacijo s splošnimi pogoji za sodelovanje pri razpisu.

    • C.2 IZVEDBA RAZPISA

      Obsega zbiranje in analizo ponudb izvajalcev in dobaviteljev, ki so predmet usklajevanj in pogajanj z naročnikom. Izvedba razpisa obsega strokovno-tehnično, organizacijsko in pravno podporo naročniku do sklenitve izvajalskih pogodb.

    • C.3 PRIPRAVA NA ZAČETEK GRADNJE

      Je strokovno-organizacijska storitev pri usklajevanju pogodbenih modalitet izbranih izvajalcev. Oblikuje se usklajen terminski načrt gradnje in načrt črpanja investicijskih sredstev ter druge organizacijske aktivnosti (varstvo pri delu, organizacija in koordinacija gradnje ipd.) pred začetkom gradnje.

      Priprava gradnje je faza projekta, v kateri naročnik sledi predvsem ekonomskim interesom, organizaciji in pravni varnosti pri realizaciji projektno dorečene investicijske namere. Strokovno-organizacijska in pravna podpora naročniku omogočata sprejem in realizacijo ustrezne odločitve.

  • D STORITVE MED GRADNJO

    Obseg in globina svetovalnih storitev med gradnjo izhajata iz izbranega modela izvedbe – med uveljavljene modele sodijo npr. izvedba z generalnim izvajalcem (en pogodbeni izvajalec, običajno gradbeno podjetje), izvedba z več izvajalci neposredna oddaja del po izvedbenih sklopih), izvedba z generalnim prevzemnikom in kombinacije med naštetimi modeli. Če naročnik sklepa večje število izvajalskih pogodb, potrebuje ob nadzorniku tudi skrbnika na gradbišču, ki vodi koordinacijo del posameznih pogodbenih izvajalcev.

    • D.1 NADZOR

      Svetovalno-nadzorne storitve obsegajo spremljanje in nadziranje gradnje v obsegu, skladnim z GZ1. Ob formalno zahtevanem obsegu storitev po GZ1 je smiselno nadzor dodatno razširiti na finančni nadzor ter zastopanje interesov naročnika med gradnjo do primopredaje objekta. Z dodatnim obsegom storitev nadzora (ki jih GZ1 ne predpisuje) spremljamo zagotavljanje zastavljenih kakovostnih časovnih in finančnih okvirov gradnje ter zastopamo naročnika v upravnem postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja.

      D.1.1 PROJEKTANTSKI NADZOR

      Med potekom gradnje zagotavlja nemoten prenos projektnih rešitev na gradbišče in sproti preverja skladnosti gradnje z izdelano projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem. Smiselno je, da se med potekom projektantskega nadzora evidentirajo vse izvedbene prilagoditve in spremembe. Tako nastaja kakovosten projekt izvedenih del (PID) že med gradnjo.

      D.1.2 NADZOR NAD GRADNJO V OBSEGU, OPREDELJENIM Z GZ1

      Traja od zakoličbe objekta do pridobitve uporabnega dovoljenja. Pooblaščeni inženirji in arhitekti s posameznih strokovnih področij skladno z GZ1 nadzirajo skladnost gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem, vgradnjo ustreznih materialov, zbirajo dokazila o ustreznosti vgrajenih materialov, sodelujejo pri izvedbi kontrolnih meritev, skrbijo za koordinacijo morebitnih sprememb med gradnjo ter ustreznost vodenja evidenc le-teh.

      V obsegu, opredeljenim z GZ1, niso zajete storitve nadzora in obvladovanja stroškov gradnje, nadzora terminskega poteka del, sodelovanja pri prijavi začetka gradnje ter zastopanje naročnika pri upravnih postopkih, kot tudi sodelovanja pri končnih prevzemih, odpravi pomanjkljivosti in primopredaji izvedenih del oz. objekta naročniku.

      D.1.3 KONTROLA IN OBVLADOVANJE STROŠKOV GRADNJE TER DODATNA STROKOVNA PODPORA NAROČNIKU MED GRADNJO DO PRIMOPREDAJE OBJEKTA

      D.1.3.1 Zastopanje interesov naročnika med gradnjo po pooblastilu obsega pripravo vloge in sodelovanje pri prijavi začetka gradnje ter drugih upravnih postopkih, sodelovanje s področja gradbeno-tehničnih vprašanj pri inšpekcijskih in drugih pregledih gradbišča. Nadzornik je v primeru izvedbe z generalnim izvajalcem vezni člen med naročnikom in izvajalcem na gradbišču.

      D.1.3.2 Kontrola in obvladovanje stroškov gradnje obsega podroben stroškovni pregled izvedenih del (mesečni in končni obračun), pregled izstavljenih obračunskih situacij, kontrolo odstopanj, identifikacijo tveganj in pravočasno ukrepanje, posodabljanje načrta črpanja investicijskih sredstev ter sprotno poročanje naročniku. Obračun služi kot dokazilo za nastale stroške, po potrebi pa še za primerjavo in dokumentiranje. Podrobna kontrola stroškov gradnje pri izvedbi »na ključ« ni predvidena.

      D.1.3.3 Spremljanje poteka gradnje in ukrepanje v okviru danih pooblastil omogoča ustrezno ter pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti izvajalcev ter sprotno informiranje naročnika.

      D.1.3.4 Organizacija končnih pregledov, prevzemov in pregled odprave pomanjkljivosti vključuje tudi organizacijo primopredaje del oz. zgrajenega objekta naročniku.

      D.1.4 SUPERNADZOR – KONTROLA NAD IZVAJANJEM NADZORA (DRUG NADZORNIK)

      Je oblika nadzora, ki jo naročnik običajno vključuje pri zelo zahtevnih projektih kot dodatno kontrolo formalnega nadzora in kot dodatno strokovno podporo naročniku.

      D.1.5 ZASTOPANJE NAROČNIKA PRI PRIDOBITVI UPORABNEGA DOVOLJENJA

      Je storitev po pooblastilu naročnika, ki obsega pregled pripravljene dokumentacije o zgrajenem objektu, pripravo in zastopanje pri podaji vloge in sodelovanje pri upravnih postopkih za pridobitev uporabnega dovoljenja ter zastopanje naročnika pri tehničnem pregledu (za zahtevne objekte).

      Nadzor nad gradnjo, kot ga opredeljuje GZ1, obsega predvsem storitve, ki zagotavljajo skladnost gradnje z zakonodajo in dovoljenji. GZ1 se pri tem ne opredeljuje do modela izvedbe (generalni izvajalec, več izvajalcev, generalni prevzemnik) niti ne obravnava zaščite ekonomskih in pravnih interesov naročnika. Naročnik na podlagi lastnih potreb in zahtevnosti projekta smiselno opredeli obseg in globino razširjenih nadzorno-svetovalnih storitev.

    • D.2 KOORDINACIJA POTEKA GRADNJE

      Koordinator poteka gradnje je naročnikov skrbnik na gradbišču ter vezni člen z izvajalci ter ostalimi udeleženci (projektant, nadzornik, vodja gradnje, vodje posameznih del in koordinator varstva pri delu), predstavlja ključno avtoriteto na gradbišču in je nujen za zastopanje naročnikovih interesov pri gradnji z več izvajalci. Svetovalne storitve koordinatorja poteka gradnje predstavljajo vsakodnevne operativne naloge koordinacije in organizacije usklajenega napredovanja izvedbe del vseh izvajalcev na gradbišču. Izvajanje storitev koordinatorja omogoča investitorju izvesti projekt brez glavnega izvajalca!

      D.2.1 KOORDINACIJA IZVAJALCEV PRI LOČENI ODDAJI DEL PO IZVEDBENIH SKLOPIH IN ZASTOPANJE INTERESOV NAROČNIKA NA GRADBIŠČU

      Koordinator poteka gradnje prevzema skrb za vse postopke priprave gradnje in gradbišča, vključno z izvedbo zakoličbe, prijavo gradbišča in vsemi za pričetek gradnje potrebnimi postopki. Med gradnjo koordinira večino potrebnih aktivnosti (razen z GZ določene odgovornosti vodje gradnje), te pa usklajuje z vodjo gradnje. Koordinator poteka gradnje prevzema vlogo zastopnika naročnikovih interesov na gradbišču v relaciji do posameznih izvajalcev (pogodbenih prevzemnikov del). Koordinator poskrbi za njihovo uvedbo v delo, kot tudi kvalitativni prevzem njihovih del. Storitev koordinatorja obsega strokovno vodenje in organizacijo poteka gradnje ter zagotavljanje usklajenega sodelovanja med pogodbenimi izvajalci na gradbišču. Koordinator dnevno spremlja, usmerja in usklajuje potek vseh del posameznih izvajalcev na gradbišču ter skrbi za napredovanje gradnje skladno z zastavljenim terminskim načrtom. Poskrbi tudi za koordinacijo in organizacijo morebitnega dodatnega obsega del. Organizira in koordinira predvidene preglede, meritve, preizkuse in testiranja. Po končani gradnji poskrbi za izvedbo postopka tehničnega pregleda in koordinira odpravo pomanjkljivosti.

      Veliko naročnikov se odloča za izvedbo gradnje z večjim številom izvajalcev predvsem zaradi transparentnih poslovnih odnosov, boljšega pregleda nad finančnim tokom in možne neposredne izbire izvajalcev. Neposredni odnosi z izvajalci praviloma ustvarjajo večje zaupanje, gradijo zavest in odgovornost, kar se odraža tudi v boljši kakovosti gradnje in ugodnejši pogodbeni vrednosti nasproti gradnji z glavnim izvajalcem. Pri odločitvi za izvedbo gradnje z več izvajalci mora naročnik upoštevati razlike in specifiko, ki jo taka organizacija gradnje ima nasproti gradnji z glavnim izvajalcem. Pri izvedbi z več izvajalci je za koordinacijo izvajalcev, terminsko usklajenost in skladnost izvedbe nujno potrebno angažirati koordinatorja poteka gradnje, ki poskrbi za ta povezovalni del izvedbe in organizacijo gradbišča za vse izvajalce in je hkrati zastopnik interesov naročnika na gradbišču.

      D.2.2 KOORDINACIJA VARSTVA PRI DELU

      Je z zakonom o varnosti in zdravju pri delu3 opredeljena aktivnost, ki obsega skrb za varnost in zdravje pri delu na gradbišču na osnovi varnostnega načrta, v katerem so opredeljeni zahtevani varnostni ukrepi. Koordinator varstva pri delu redno usklajuje in spremlja skladnost poteka del s projektnimi in zakonskimi zahtevami, ugotovitve vpisuje v knjigo ukrepov in jih usklajuje z vodjem gradnje.

    • D.3 DOKUMENTACIJA O ZGRAJENEM OBJEKTU

      Dokumentacija o zgrajenem objektu poleg obvezne dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja služi kot izhodiščni dokument za vpis stavbe v kataster in kot podlaga za certificiranje zgrajenega objekta (energetska izkaznica, trajnostno certificiranje, …). Proces certificiranja se vodi praviloma vzporedno s projektiranjem in gradnjo od zagona projekta do uporabe objekta.

      PROJEKTNA DOKUMENTACIJA IZVEDENIH DEL (PID)

      Je dokumentacija izvedenih del, ki predstavlja projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh izvedenih del in morebitnih sprememb, ki so nastale med gradnjo. Na podlagi PID je mogoče na tehničnem pregledu oz. v upravnem postopku ugotoviti, ali je objekt zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem.

      Dokumentacija o zgrajenem objektu je obsežen vir informacij tudi za tehnično upravljanje in gospodarjenje z objektom. Z BIM pristopom izdelan digitalni dvojček zgrajenega objekta naročnik lahko uporablja kot obsežen zbir preprosto dostopnih informaciji za učinkovito upravljanje v življenjskem ciklu objekta.

  • E SPREMLJANJE OBRATOVANJA

    Določene svetovalne storitve naročnik potrebuje tudi po izdaji uporabnega dovoljena, ko objekt že obratuje. Med drugim je to organizacija in nadzor odprave napak in pomanjkljivosti v garancijskih dobah, sistematična in ciklična aktualizacija dokumentacije o objektu, usposabljanje uporabnikov in vzdrževalcev zgradbe, spremljanje energetskih naprav z rednimi pregledi in optimizacija rabe energije.

    Inteligentno spremljanje in upravljanje rabe objekta omogočamo z izdelavo BIM-modelov oziroma njihovo nadgradnjo za potrebe upravljanja in vzdrževanja. Tako pripravljen BIM-model je digitalni dvojček zgrajenega objekta, ki vsebuje vse relevantne informacije o zgrajenem objektu in o njegovi rabi. Informacije so v BIM-modelu hitro dostopne in jih je mogoče na enostaven način sprotno osveževati. Z njihovo pomočjo je mogoče optimizirati in racionalizirati rabo objekta skozi življenjsko dobo.

    Med posebne svetovalne storitve spadajo pravne, geodetske, ekonomske in tehnične storitve pri evidentiranju v kataster in razvoju zasnov za celovito upravljanje in gospodarjenje z zgrajenim objektom (facility in property management).

    Običajno tej tematiki naročniki posvečajo premalo pozornosti. Strokovnjake za vzdrževanje in upravljanje objektov je smiselno vključevati že v fazi projektiranja, da že v tej fazi ustrezno usmerjajo projektne rešitve.

  • F BIM

    BIM je proces načrtovanja (Building Information Modelling – Informacijsko modeliranje stavb), ki spremlja vse projektne faze, poveča natančnost in razumljivost projektnih rešitev in bistveno izboljša preglednost in dostopnost informacij, od idejne zasnove do obratovanja ter skozi ves življenjski cikel objekta.

    Digitalizacija in vizualizacija projekta potekata od začetka v združenem interdisciplinarnem 3D-modelu, ki odpravlja neusklajenosti pri razvoju projektnih rešitev.

    BIM omogoča v vseh projektnih fazah transparentne in nazorne prikaze skladnosti projektnih rešitev z zahtevami naročnika. Ob tem je zagotovljena visoka raven medsebojne usklajenost projektnih rešitev, natančna določitev količin in spremljanje vrednosti investicije skozi vse projektne faze. Naročnik je ves čas aktivno vključen v proces odločanja o izboru projektnih rešitev s preprostim dostopom do 3D-modela preko oblačne (cloud) platforme za BIM-sodelovanje v skupnem podatkovnem okolju (CDE – common data environment). 

    BIM je logično nadaljevanje razvoja informacijskih tehnologij in digitalizacije tudi v gradbeni panogi. BIM zahteva pri načrtovanju občutno višjo raven natančnosti in znatno bolj aktivno komunikacijo vseh udeležencev – s tem se poveča vložek dela pri projektiranju, kar nedvomno izjemno prispeva k transparentnosti in predvidljivosti investicijskih projektov ter optimizira strošek in čas gradnje. 

    BIM slika

  • G PODPORNE SVETOVALNE STORITVE

    Skrbni tehnični pregledi, geodetsko svetovanje, gradbeno-tehnične študije, revizije in recenzije projektne dokumentacije, zagotavljanje pravice graditi in druge podporno-svetovalne storitve se raztezajo skozi vse faze investicijskega procesa, vse z namenom, da ima naročnik celovit in transparenten pregled nad investicijo in tveganji.

    Podporne svetovalne storitve obsegajo podporo naročniku v fazi odločanja o izvedbi oziroma nadaljevanju investicijske namere, še posebej v primerih, ko naročnik ne pozna lokalnih predpisov in postopkov oziroma potrebuje strokovno podporo pri pripravi in izvedbi investicijske namere. Podporne svetovalne storitve omogočajo naročniku, da se lahko celostno posveča svoji osnovni dejavnosti.

    Podporne svetovalne storitve omogočajo naročniku strokovno podporo pri obvladovanju tveganj, kot tudi pomoč pri ključnih odločitvah glede izvedljivosti, ustreznosti, uporabnosti in ekonomičnosti načrtovane investicije.

  • H PROJEKTNI MANAGEMENT (PM - vodenje, usmerjanje, svetovanje)

    Projektni management je samostojna svetovalna storitev pri kompleksnih projektih z zahtevnimi strokovno-tehničnimi in organizacijskimi nalogami, pri katerih običajno sodeluje širok spekter udeležencev. Vodja projekta celovito obvladuje investicijski proces, koordinira in usmerja interdisciplinarno delo, zagotavlja konstanten pretok relevantnih informacij, jasno definira odgovornosti in nadzira delovni proces kot rezultat projektnega dela. Ob tem vodja projekta skrbi za kakovost dela, optimizacijo stroškov projektne skupine in dogovorjene roke.

    Projektni management sodi med najbolj zahtevne svetovalne storitve v investicijskem procesu, ki ga izvajajo izkušeni vodje projektov z ustreznimi kompetencami in osebnostnimi lastnostmi. Vodja projekta naročniku poroča in tolmači projektne rešitve ter zagotavlja relevantne informacije za ključne investicijske odločitve.

I.3 Postopek izdelave projektne dokumentacije in storitve med gradnjo

Postopek izdelave projektne dokumentacije in storitve med gradnjo

I.4 Organizacijska struktura udeležencev pri gradnji

Organizacija struktura udeležencev pri gradnji

II. Vrednotenje integralnih storitev

SPLOŠNO O CENIKU

Cenik temelji na sistematično urejeni specifikaciji celovitih svetovalnih in projektantskih storitev arhitektov in inženirjev. Specifikacija se naslanja na metodologijo primerljivih cenikov v Nemčiji (www.hoai.de ), Avstriji (www.arching.at) in Veliki Britaniji (www.architecture.com). Cenik je prilagojen slovenski gradbeni zakonodaji in povzema aktualno slovensko ter mednarodno prakso. 

Cenik je namenjen za določitev vrednosti storitev arhitektov in inženirjev za manj zahtevne, zahtevne in zelo kompleksne projekte, ki presegajo 500.000 € vrednosti stroška gradnje – GOI dela (def.: neto vrednost gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del na gradbeni parceli).

Ob ceniku veljajo Splošni pogoji poslovanja podjetja Protim Ržišnik Perc arhitekti in inženirji, d. o. o., pravila stroke, predpisi in zakonodaja ter običaji dobre prakse.

Cenik se redno posodablja. Zadnja različica je dostopna na spletnem naslovu: www.protim.si/metodologija-in-vrednotenje

II.1 METODE DOLOČITVE VREDNOSTI STORITEV

Cenik uporablja tri metode določitve vrednosti storitve:

 ① = % od GOI del

Vrednost storitev za projektantske in svetovalno-nadzorne storitve izhaja iz ocene gradbenih stroškov za GOI dela in zunanjo ureditev. Ocene so izračunane po standardu za izračun stroškovnih ocen DIN 276 (skupine stroškov od 200 do vključno 400, glej: http://www.izs.si/fileadmin/dokumenti/Dobra_praksa/DIN__276-1__2008-12_prevod-www.pdf)

 ② = delo po urah

Vrednost storitev, ki izhaja iz obsega storitve (urne postavke – predvidene ali obračunane projektantske in svetovalne ure) in so projektno specifične glede obsega in globine storitev. Ta metoda se lahko uporablja tudi za dodatne storitve, ki se pojavijo med potekom projekta.

③ = zunanji strokovni sodelavci

Vrednost storitev zunanjih strokovnih sodelavcev (npr. za elaborate, ekspertize, študije), za katere se praviloma pridobijo ponudbe. Zunanji izvajalec za svojo storitev odgovarja neposredno investitorju, prevzemnik vodi in koordinira projektno delo zunanjih strokovnih sodelavcev.

V vrednosti ocen in storitev niso vključeni DDV ter potni, manipulativni, materialni in drugi stroški.

II.1 Strokovne discipline in področje cenika

METODE DOLOČITEV VREDNOSTI STORITEV (①, ② in ③) IN VREDNOTENJA STORITEV PO CENIKU

Strokovne discipline in področje cenika

II.2 Razmerje vrednosti storitev po strokovnih sklopih in disciplinah

Pri manj zahtevnih projektih brez zahtevnih tehnoloških naprav

Razmerje vrednosti storitev po strokovnih sklopih in disciplinah

Na razmerje vrednosti storitev med strokovnimi sklopi in disciplinami vplivajo specifike posameznega projekta.
Kalkulativno izhodišče za določitev vrednosti posameznih storitev znotraj področja cenika izhaja iz vrednosti stroška GOI del (po metodi ①). Vrednosti posamezne discipline (prikazane v razponu) se dodatno utežijo glede na tehnične specifike oz. zahtevnost projekta.
Vrednost izhodiščnega stroška za GOI dela se praviloma opredeli v projektni fazi IDZ. Cenik se uporablja za projekte nad vrednostjo 500.000 € (brez DDV) za GOI dela.

II.3 Storitveni sklopi

Storitveni sklopi

Prenesite in preberite celotno metodologijo in vrednotenje integralnih storitev arhitektov in inženirjev, ki dodatno vključuje:

  • II.4 Rekapitulacijo vrednosti storitev
  • II.5 Faktorje in razrede za določitev vrednosti storitev
  • II.6 Urne postavke